Zakaj kronična bolezen vodi do novih obolenj?

Kronična bolezen je dolgotrajno zdravstveno stanjo, ki sčasoma oslabi delovanje telesa in poveča tveganje za dodatne zdravstvene zaplete. Ena ključnih značilnosti kroničnih bolezni, kot so diabetes, srčno-žilne bolezni in revmatoidni artritis, je dolgotrajno vnetje v telesu. Ko je telo v stanju nenehnega vnetja, postane imunski sistem preobremenjen, organi so pod stalnim stresom, tkiva pa se hitreje obrabljajo. To ustvarja idealne pogoje za razvoj novih obolenj, ki lahko dodatno poslabšajo zdravstveno stanje posameznika.

Sladkorna bolezen je ena najpogostejših kroničnih bolezni, ki vodi do številnih drugih zapletov. To presnovno obolenje ne vpliva le na uravnavanje krvnega sladkorja, temveč posledice občuti celotno telo.

Poglejmo si, zakaj je sladkorna bolezen pogosto povezana z razvojem drugih bolezni in kako lahko sami pravočasno ukrepamo.

Diabetes - kronična bolezen kot sprožilec novih zdravstvenih zapletov

Sladkorna bolezen je kronična presnovna motnja, pri kateri telo ne more učinkovito uravnavati ravni glukoze v krvi. Dolgotrajno povišane ravni sladkorja v krvi povzročajo kronično vnetje, ki lahko poškoduje ožilje, živčevje in organe. Prav zaradi tega imajo sladkorni bolniki večje tveganje za razvoj številnih drugih bolezni.

Več zdravil pomeni večjo obremenitev za organe in telo.

Kaj pomeni kronično vnetje, kako nastane?

Vnetje je naravni obrambni mehanizem telesa, ki se sproži kot odziv na poškodbe, okužbe ali druge dražljaje. Gre za proces, pri katerem imunski sistem aktivira bele krvničke in sprošča kemične spojine, ki pomagajo pri celjenju tkiv in uničevanju škodljivih organizmov. Ko je vnetje kratkotrajno in nadzorovano (akutno vnetje), je ta proces koristen in nujen za preživetje.

Težava nastane, ko se vnetje ne umiri in postane kronično, kar pomeni, da je telo v stanju stalne imunološke aktivacije. Namesto, da bi se vnetni odziv sprožil le takrat, ko je to potrebno, denimo ob okužbi ali poškodbi. Imunski sistem deluje, kot da je telo ves čas pod napadom. To stanje lahko primerjamo s tekačem, ki neprestano stoji na štartni črti, pripravljen na šprint, vendar mu nikoli ne dovolijo, da štarta in sproži svojo energijo v kratkotrajnem naporu.

Namesto tega telo ostaja v neprestani pripravljenosti, kar vodi v izčrpanost imunskega sistema, povečano proizvodnjo vnetnih molekul in postopno poškodbo tkiv ter organov.

Kakšen vpliv ima kronično vnetje na naše zdravje?

Pri kroničnem vnetju se vnetni markerji, kot so citokini in prostaglandini, neprestano sproščajo v krvni obtok. Njihova naloga je, da aktivirajo imunske celice, a ker telo dejansko ne potrebuje stalne obrambe, začnejo ti vnetni signali poškodovati zdrava tkiva.

Poleg tega dolgotrajno vnetje vodi do hormonskih sprememb, ki vplivajo na celotno telo. Na primer, kortizol, stresni hormon, ki ima sicer protivnetne lastnosti, pri dolgotrajnem sproščanju izgubi svojo učinkovitost, kar še dodatno prispeva k vnetnemu odzivu. Telo se torej ujame v začarani krog: imunski sistem ostaja v nizkem štartu, vendar namesto, da bi telo zaščitil, mu dolgoročno škoduje.

Prav zato je kronično vnetje tihi sovražnik, ki ne povzroča nujno takojšnjih simptomov, a postopoma spodkopava zdravje in pri sladkornih bolnikih povečuje tveganje za druge bolezni.

Življenjski slog vpliva na razvoj kroničnih bolezni.

Ali sami nezavedno pospešujemo vnetja v telesu?

Čeprav je vnetje naravni obrambni mehanizem, ga lahko s svojimi vsakodnevnimi navadami nenamerno pospešujemo. To je še posebej pomembno za sladkorne bolnike, pri katerih je kronično vnetje že prisotno. Spodaj opisujemo najpogostejše navade, s katerimi pogosto nevede pospešujemo vnetja v telesu.

Nepravilna prehrana

• Visoko predelana hrana: Bogata z rafiniranimi ogljikovimi hidrati, transmaščobami in aditivi, spodbuja vnetja.

  
  

• Prekomerno uživanje sladkorja: Visoke ravni glukoze v krvi sprožijo vnetne procese.

  
  

• Nasičene maščobe: Prekomerno uživanje nasičenih maščob, ki jih najdemo v rdečem mesu in mlečnih izdelkih, povečujejo vnetja.

  
  

• Pomanjkanje antioksidantov: Premalo sadja in zelenjave pomeni manj antioksidantov, ki bi ščitili celice pred poškodbami.

  
  

• Preveliko uživanje omega 6 maščobnih kislin podre razmerje med omega 6 in omega 3 maščobnimi kislinami, kar povzroči neravnovesje in spodbuja vnetne procese. Omega 6 maščobne kisline se nahajajo v rastlinskih oljih (sončnično, koruzno, sojino, arašidovo, sezamovo olje), v oreščkih in semenih (orehi, sončnična semena), v mesu in perutnini (večina vrst mesa in perutnine vsebuje omega-6 maščobne kisline) ter v jajcih in mlečnih izdelkih, . Povečati je potrebno vnos omega 3 maščobnih kislin. Te se nahajajo v mastnih ribah (losos, sardine, tuna, skuša), v lanenih semenih in lanenem olju, v chia semenih ter v orehih).

  
  

Hidracija telesa

Pitje zadostne količine vode je ključnega pomena za pravilno delovanje vseh telesnih funkcij, vključno z imunskim sistemom. Telo potrebuje približno 3 cl vode za vsak kilogram telesne teže. Oseba s 70 kilogrami zato dnevno potrebuje 2,1 litra vode, da zagotovi ustrezno hidracijo. V primeru aktivnosti pa je potrebno to količino ustrezno povečati.

Sedeči način življenja

Pomanjkanje telesne aktivnosti povečuje vnetja in oslabi imunski sistem. Redna vadba pomaga zmanjšati vnetje in izboljšuje presnovo.

Kronični stres

Dolgotrajni stres povečuje raven kortizola, ki lahko prispeva k vnetju. Stres vpliva na imunski sistem in povečuje vnetne procese.

Pomanjkanje spanja

Nezadosten spanec povečuje vnetne markerje v telesu. Redni in kakovostni spanec je ključen za uravnavanje imunskega sistema.

Kajenje in alkohol

Kajenje in prekomerno uživanje alkohola povzročata oksidativni stres in povečujeta vnetje. Te navade poškodujejo celice in poslabšajo imunski odziv.

Prekomerna telesna teža

Presežek telesne maščobe, zlasti trebušne, sprošča vnetne molekule. Ohranjanje zdrave telesne teže je ključno za zmanjšanje vnetij.

Izpostavljenost toksinom

Izpostavljenost onesnaženemu zraku, kemikalijam in drugim toksinom lahko povzroči kronično vnetje. Za zmanjšanje vnetnih procesov v telesu je koristno preživljanje časa v naravi ter uživanje živil iz domačega okolja in ekoloških živil.

Neuravnotežen črevesni mikrobiom

• Neravnovesje črevesnih bakterij (disbioza) lahko prispeva k vnetju.

• Raznolika prehrana, bogata z vlakninami (zelenjava, sadje, stročnice) in probiotiki (kisla repa in zelje, kimči, jogurt, kefir), podpira zdrav črevesni mikrobiom.

  
  

Prehrana, izziv za sodobnega človeka.

Kako nam telo sporoča, da je porušeno ravnovesje?

Kako nam telo signalizira, da nekaj ni v redu? Ali ima za to kakšen notranji sistem opozarjanja? Seveda! Telo nam na različne načine sporoča, da v njem potekajo vnetni procesi. Ti signali so lahko subtilni ali izraziti, odvisno od vrste in obsega vnetja. Izrazite signale ponavadi ne spregledamo in z njimi hitro obiščemo zdravnika. Posvetimo se zato subtilnim znakom, ki jih telo pošilja, ko se v njem morda že dogajajo vnetni procesi, a še niso dovolj izraziti za diagnozo. Ti znaki so pogosto prezrti ali pripisani drugim vzrokom, vendar lahko opozarjajo na zgodnje faze vnetja ali neravnovesja v telesu.

Koža in nohti

• Suha koža:

  • Kronično vnetje lahko vpliva na sposobnost kože, da zadržuje vlago, kar vodi do izsušenosti in srbenja.

  • Lahko je povezano tudi s pomanjkanjem določenih hranil ali s hormonskim neravnovesjem.

  
  

• Bele lise na nohtih:

  • Lahko so posledica pomanjkanja cinka, kalcija, magnezija ali drugih mineralov, ki so pomembni za zdravje nohtov.

  • Lahko kažejo tudi na težave s prebavo ali absorpcijo hranil.

  
  

• Srbečica:

  • Lahko je posledica suhe kože, alergij ali vnetnih stanj kože, kot je ekcem.

  • V nekaterih primerih lahko kaže tudi na težave z jetri ali ledvicami.

  
  

• Prhljaj, mastni lasje:

  • Lahko je povezan s prekomernim razmnoževanjem glivic na lasišču ali z vnetnimi stanji kože.

  • Mastni lasje, čeprav pogosto povezani s hormonskimi in zunanjimi dejavniki, lahko v nekaterih primerih odražajo tudi notranje neravnovesje, ki je povezano z vnetnimi procesi v telesu.

  • Stres in pomanjkanje nekaterih hranil lahko prispevata k pojavu prhljaja.

  
  

Koža je naš največji organ in pogosto odraža notranje neravnovesje. Zato so kožne spremembe pogosto prvi vidni znaki vnetja. Vendar pa to ne pomeni, da se vnetja ne morejo pojaviti tudi na drugih delih telesa.

Drugi subtilni znaki:

• Težave s prebavo:

  • Napenjanje, plini, neredno odvajanje blata (manj od enkrat dnevno) ali občutljivost na določena živila, lahko kažejo na vnetje v črevesju.

  • Črevesni mikrobiom igra ključno vlogo pri uravnavanju vnetja.

  
  

• Nejasna utrujenost:

  • Stalna utrujenost, ki ni povezana z naporom ali pomanjkanjem spanja, je lahko znak kroničnega vnetja.

  • Telo porablja energijo za boj proti vnetju, kar vodi v občutek izčrpanosti.

  
  

• Pogosti prehladi ali okužbe:

  • Oslabljen imunski sistem, ki je lahko posledica kroničnega vnetja, poveča dovzetnost za okužbe.

  
  

• Spremembe razpoloženja:

  • Nihanje razpoloženja, razdražljivost ali celo depresija so lahko povezani z vnetnimi procesi v telesu.

  • Vnetje vpliva na delovanje nevrotransmiterjev v možganih.

  
  

• Težave s spanjem:

  • Vnetje lahko moti spanec in vodi v nespečnost ali nemiren spanec.

  • Pomanjkanje spanja pa po drugi strani še dodatno povečuje vnetje.

  
  

Pogosta ali dlje trajajoča napihnjenost lahko kaže na težave v prebavi.

Z zavednim spreminjanjem nezdravih navad z zdravimi življenjskimi navadami lahko občutno zmanjšamo vnetne procese v telesu in izboljšamo svoje splošno zdravje. Največ lahko naredimo z uvajanjem spodaj naštetih sprememb v naš vsakdanjik.

• Hidracija:

  • Pitje zadostne količine vode je ključnega pomena za pravilno delovanje vseh telesnih funkcij, vključno z imunskim sistemom.

  
  

• Uravnotežena prehrana:

  • Izogibajte se predelani hrani, sladkorju in nasičenim maščobam, ki spodbujajo vnetje.

  • Vključite živila z antioksidativnimi in protivnetnimi lastnostmi, kot so zelenjava, sadje (predvsem jagodičevje), ribe, bogate z omega-3 maščobnimi kislinami, oreščki, semena in polnozrnata živila.

  • Posebej koristne so začimbe, kot so kurkuma, ingver in česen.

  
  

• Redna telesna dejavnost:

  • Vadba pomaga zmanjšati vnetje, izboljšuje presnovo in krepi imunski sistem.

  • Priporočljiva je kombinacija aerobne vadbe (npr. hoja, plavanje) in vadbe za moč.

  • Vsakodnevna hoja je ena izmed najbolj priporočljivih in enostavnih oblik vadbe.

  
  

• Obvladovanje stresa:

  • Kronični stres povečuje raven vnetnih markerjev v telesu.

  • Učinkovite metode za obvladovanje stresa vključujejo meditacijo, jogo, dihalne vaje in sprostitvene tehnike.

  • Pomembno je, da si vzamemo čas zase in za stvari, ki nas osrečujejo.

  
  

• Kakovosten spanec:

  • Pomanjkanje spanja povečuje vnetje in oslabi imunski sistem.

  • Zagotovite si dovolj spanja (7-9 ur na noč) in vzpostavite redno spalno rutino.

  
  

• Ohranjanje zdrave telesne teže:

  • Prekomerna telesna teža, zlasti trebušna maščoba, prispeva k vnetju.

  • Uravnotežena prehrana in redna vadba pomagata pri ohranjanju zdrave telesne teže.

  
  

• Omejitev alkohola in kajenja:

  • Oboje povečuje vnetje in škoduje zdravju.

  
  

• Redni zdravniški pregledi:

  • Spremljanje ravni sladkorja v krvi, holesterola in drugih vnetnih markerjev omogoča pravočasno ukrepanje.

  • Posvetujte se z zdravnikom o morebitnih prehranskih dopolnilih ali zdravilih, ki lahko pomagajo zmanjšati vnetje.

  
  

Z uvajanjem teh sprememb lahko sladkorni bolniki in drugi posamezniki s kroničnimi boleznimi znatno zmanjšajo vnetja v telesu, izboljšajo svoje zdravje in kakovost življenja ter zmanjšajo tveganje za razvoj drugih zdravstvenih zapletov.

Zdrav življenjski slog, naš najboljši sopotnik na poti do zdravja.

Kakšen vpliv ima kronično vnetje na naše zdravje?

Dolgotrajno vnetje pri sladkornih bolnikih lahko vodi v številne nove zdravstvene težave, saj postopoma povzroča poškodbe tkiv in organov. Nekatere najpogostejše posledice kroničnega vnetja so:

1. Srčno-žilne bolezni

Kronično vnetje in poškodbe krvnih žil zaradi sladkorne bolezni povečajo tveganje za aterosklerozo, visok krvni tlak, srčne napade in možganske kapi. Sladkorna bolezen je eden glavnih dejavnikov tveganja za bolezni srca in ožilja.

2. Bolezni ledvic (diabetična nefropatija)

Ledvice delujejo kot filter za odstranjevanje odpadnih snovi iz telesa. Povišan krvni sladkor in vnetje lahko poškodujeta ledvične kapilare, kar lahko privede do odpovedi ledvic in potrebe po dializi.

3. Težave z živčevjem (diabetična nevropatija)

Dolgotrajna sladkorna bolezen lahko poškoduje živce, kar povzroči bolečine, mravljinčenje ali celo izgubo občutka v rokah in nogah. To lahko vodi v težke zaplete, kot so rane in razjede, ki se zaradi slabšega celjenja lahko razvijejo v resne okužbe.

4. Okužbe in oslabljen imunski sistem

Diabetes oslabi imunski sistem, kar pomeni, da so bolniki bolj dovzetni za okužbe, kot so bakterijske in glivične okužbe kože, vnetje dlesni (parodontoza) ter ponavljajoče se okužbe sečil.

5. Težave z očmi (diabetična retinopatija)

Visoka raven sladkorja v krvi lahko poškoduje drobne krvne žile v očeh, kar lahko vodi do težav z vidom, v hujših primerih pa tudi do slepote.

Kakovost življenja je v tvojih rokah!

Sladkorna bolezen ni zgolj bolezen, povezana s krvnim sladkorjem – je sistemska bolezen, ki vpliva na celotno telo in povečuje tveganje za številna druga obolenja. Kronično vnetje, ki spremlja to bolezen, ustvarja ugodne pogoje za razvoj zapletov, ki lahko močno poslabšajo kakovost življenja. Zato je ključnega pomena, da ljudje s sladkorno boleznijo skrbijo za zdrav življenjski slog, redno spremljajo svoje zdravstveno stanje in upoštevajo priporočila zdravnikov. Pravočasno ukrepanje lahko prepreči številne resne zaplete in izboljša dolgoročni potek bolezni pri bolnikih.